Dekleta pri gledališkem klubu so ob svetovnem dnevu knjige izdelale video napovednik (book trailer) za najljubšo knjigo. Na spodnjih povezavah si jih lahko ogledate:

 – Kristina Bohar
 – Lana Kerčmar
 – Pia Lepoša

Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) je leta 1996 razglasila 23. april za svetovni dan knjige. Dan knjige je posvečen promociji branja, založništva in zaščiti avtorskih pravic. Na ta dan praznujejo milijoni ljudi po svetu, ki se zavedajo pomena in moči literature.

23. aprila goduje sveti Jurij, zaščitnik viničarjev, viteških redov, tabornikov, kmetov, rudarjev, lončarjev, sodarjev, ujetnikov, popotnikov in konjenikov. Jurjevo  je v Kataloniji dan vrtnice (el dia de la rosa) in dan knjige (el dia del libre). Ta dan si Katalonci po  tradiciji  podarjajo vrtnice in knjige. Praznik je tudi priložnost  za spodbujanje k prodaji knjig. Kdor na jurjevo kupi knjigo, dobi v dar še vrtnico. Praznovanje  svetovnega dneva knjige se povezuje tudi z datumi rojstva in smrti velikih piscev kot sta Miguel de Cervantesin William Shakespeare.

V aprilskih dneh so se bralci običajno odpravljali na druženje z avtorji, založniki, kritiki in prevajalci na knjižni sejem ob Slovenskih dnevih knjige, a ta dogodek društva pisateljev bo letos zaradi omejitvenih ukrepov odpadel. Do takrat se lahko v copatih in pižami udeležijo Sejma s kavča. Javna agencija za knjigo (JAK) in ljubljanska pisarna Unescovega mesta literature namreč vabita na spletni knjižni sejem, dostopen na www.mestoliterature.si. Od danes do nedelje se založbe tam predstavljajo z virtualno stojnico, skratka z video pozdravom, katalogom knjižnih izdaj s sejemskimi popusti ter povezavo do spletne knjigarne.

Vsekakor vas vabim, da ob svetovnem dnevu knjige preberete ali vsaj prelistate kakšno knjigo tudi vi.

Svojemu zapisu dodajam še pesem, ki jo je pesnik J. Murn Aleksandrov posvetil sv. Juriju:

Josip Murn Aleksandrov: POMLADANSKA ROMANCA

Odprite okna, odprite duri,
mimo jezdi vitez Jurij,
sveti Jurij na konju,
na lepem konju,
sveti Jurij nam milosti daj!

Sveti Jurij je velik svetnik,
premagal je kačo ta božji vojnik,
bila kača ta: zima-zmaj;
prekrvave lise,
zmajeve lise,
žene že cvetni gaj.

Odprite okna, odprite duri,
nanje trka vitez sveti Jurij,
sveti Jurij v tak lepi opravi,
da privel je v tej lepi opravi
lepe dneve nazaj.
Vsi ti dnevi,
Jurjevi dnevi
v deželi so zdaj.

Sveti Jurij ta ni pa le cvetni maj,
sveti Jurij je božja svoboda
in življenje in moč in priroda,
in tema le zimski bil zmaj …

Sveti Jurij ko sonce v njo gleda,
sveti Jurij skozi okna k nam gleda,
odprite mu vse na stežaj!
In svetnik sveti Jurij
vesel skozi duri
k nam pridi nazaj!

 Kristina Bohar,
članica novinarskega krožka

Dne 23.3.2021 je na šoli potekalo tekmovanje devetošolcev iz nemškega jezika na šolski ravni. Učenca Lana Kerčmar in Luka Nemec sta prejela bronasto priznanje, učenka Lana Kerčmar pa se je hkrati uvrstila še na državno tekmovanje iz nemščine.

Čestitke!

Mentorica: Barbara Čeh

Spoštovani starši in učenci!

V spomladanskem času smo na šoli zaznali, da so se med učenci začela širiti prehladna obolenja, ki sicer vsa niso povezana z virusom Sars- CoV-2. Smo pa opazili, da so v šolo prihajali tudi bolni otroci. Naša opažanja ste podkrepili tudi nekateri starši.

Da bi lažje nadzorovali širjenje nalezljivih bolezni, prosimo, da v šolo prihajajo le povsem zdravi učenci.

Za lažji pregled in orientacijo prilagamo tabelo – NIJZ, kjer so podana priporočila, kdaj se lahko otrok vrne v šolo ali vrtec po prebolevanju določeni bolezni.

V primeru dvomov, se posvetujte z otrokovim osebnim zdravnikom.

Da bi ohranili zdravje vseh, vas vljudno prosimo, da upoštevate vsa zdravstvena priporočila!

Ravnatelj:
Johann Laco

Obveščamo vas, da je Vlada RS sprejela nov Odlok o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih, ki velja do 18. aprila.
Z dnem 12. 4. 2021 se ponovno za vse otroke odpirajo vrtci in osnovne šole. Pravila in omejitve pa ostajajo v celoti enaka, kot so veljala v tednu pred zaprtjem.

Objavljamo brošuro s predstavitvijo ponudbe obveznih izbirnih predmetov za šolsko leto 2021/2022

Naslednji teden (12. do 16. april) bomo začeli s postopkom izbire izbirnih predmetov. Letos bomo postopek prvič izvajali s pomočjo aplikacije eAsistent. O začetku postopka s pripadajočimi navodili vas bomo seznanili naknadno. V primeru nejasnosti se lahko posvetujete z razredniki ali izvajalci predmetov.

Obvezni izbirni predmeti so predmeti, ki si jih učenec v 7., 8. in 9. razredu izbere po svoji izbiri, glede na lastne interese, zaradi česar postanejo zanj pouk in šolske obveznosti bolj zanimive. Obvezni izbirni predmeti niso nadomestilo za obvezne predmete, ampak dodatek, ki šolsko delo bolj prilagodijo nagnjenjem in interesom posameznika.

Obvezni izbirni predmeti se ocenjujejo in imajo vsi svoj strokovno potrjeni učni načrt. Večini od njih je namenjenih 35 ur (ena ura tedensko), le tujemu jeziku 70 (dve uri tedensko), razen v 9. razredu, ko je teh ur le 32 (64) in to zaradi zgodnejšega zaključka pouka.

Obvezni izbirni predmeti niso namenjeni le poglabljanju znanja z nekega področja, temveč tudi nadgradnji znanja, pridobivanju izkušenj, povezovanju teorije in prakse, pridobivanju uporabnega znanja in odkrivanju poklicnih interesov.

Kako se bo učenec odločal ?
Učenec se lahko odloči, da bo obiskoval 2 uri obveznih izbirnih predmetov tedensko (s soglasjem staršev lahko obiskuje tudi 3 ure obveznih izbirnih predmetov). Učenec 7., 8. in 9. razreda, ki obiskuje glasbeno šolo z javno veljavnim programom, je na predlog staršev lahko oproščen sodelovanja pri obveznih izbirnih predmetih.

Zamenjava obveznega izbirnega predmeta
Učenec lahko do konca septembra zamenja obvezni izbirni predmet, toda zaradi tega se ne sme spremeniti število skupin, niti urnik (saj pouk že poteka po ustaljenem urniku).

Lep pozdrav

Ravnatelj
Johann Laco

Velika noč ali vȕzem je najpomembnejši krščanski praznik. Kristjani na ta dan praznujejo Jezusovo vstajenje od mrtvih. Na veliki petek so Jezusa križali ter tretji dan po tem, na nedeljo, je vstal od mrtvih. Velika noč je za kristjane praznik veselja in upanja; verujejo, da je Jezus s svojim vstajenjem premagal telesno in duhovno smrt ter za vse prinesel upanje, za kristjane pa upanje na vstajenje po smrti.

Velikonočne tradicije se v veliki meri razlikujejo od države do države. Po tradiciji je na Veliki petek zapovedan post, na Veliko soboto pa se blagoslovijo jedi, ki se potem zaužijejo za nedeljski zajtrk. Tudi v Sloveniji imamo določeno simboliko; suho meso simbolizira Kristusovo telo, rdeči pirhi predstavljajo kaplje krvi, hren predstavlja žeblje, kruh in ostala peciva pa trnjevo krono, ki jo je Jezus Kristus nosil na križu. Na velikonočno nedeljo so v Sloveniji v navadi vstajenjske procesije, na čelu katerih nosijo kip vstalega Jezusa.

Sam praznik ima korenine v judovski veri, pa tudi v starih poganskih navadah, ko so praznovali prihod pomladi. V Sloveniji prazniku rečejo tudi vüzem.

Zgodnje kristjane so krščevali na predvečer velike noči in prav tako danes odrasle osebe običajno krščujejo na ta praznik. Ker je Kristus vstal iz kamnitega groba podobno kakor pišče iz jajca, in ker tudi krst pomeni vstop v novo življenje, je jajce znamenje Kristusovega vstajenja in hkrati tudi krsta. Izmenjavanje velikonočnih jajc oziroma pirhov izhaja še iz starih poganskih navad. Jajca predstavljajo ljubezen in prijateljstvo, pa tudi celotno stvarstvo kot kozmično jajce.

Oliver Andrejčák
član novinarskega krožka

Velika noč je najpomembnejši krščanski praznik. Kristjani na ta dan praznujejo Jezusovo vstajenje od mrtvih. Velikonočne tradicije se v veri od države do države razlikujejo. Po tradiciji je na veliki petek zapovedan strogi post, na veliko soboto se blagoslovijo (žegnajo) jedi, ki se potem zaužijejo za nedeljski zajtrk.

Tudi v Sloveniji imajo določeno simboliko – meso simbolizira Kristusovo telo, rdeči pirhi so kaplje krvi, hren predstavlja žeblje, kruh in ostala peciva pa trnjevo krono.  Letos veliko noč praznujemo 4. aprila.

V nekaterih državah imajo tudi otroci navado, da za veliko noč iščejo jajčka. Po navadi si pa tudi sosedje, prijatelji in sorodniki izmenjujejo pobarvane pirhe.

Lepe velikonočne praznike oziroma po domače lejpe vüzen!

Nina Bedič,
članica novinarskega krožka